vrstev

Vrstev je slovenska beseda, ki se uporablja za označevanje plasti ali slojev v zaporedju ali prostoru. V mnogih disciplinah opisuje organizacijo materiala ali pojavov, kjer so plasti razvrščene ena nad drugo. Uporablja se v geologiji, kmetijstvu, gradbeništvu, atmosferologiji, materialih in računalništvu.

V geologiji in stratigrafiji vrstev opisujejo zaporedje kamnin ali sedimentov, ki so nastali v različnih časovnih obdobjih. Vsaka plasti ali sloj ima značilnosti, kot so sestava, barva, tekstura in starost. Na podlagi vrstnih zaporedij se vzpostavljajo kronološke zveze med območji in lahko se določa relativna starost plasti.

V tleh so plasti ali horizonti (npr. horizonti O, A, B, C) razvrščeni kot vrstev. Ti sloji se razlikujejo po barvi, strukturi, vlagi in hranilnih lastnostih ter odražajo zgodovino tal ter pogoje podnebja in vodnih tokov.

V gradbeništvu in materialih so vrstev ali sloji opis plasti konstrukcije, kot so izolacija, nosilna stena, omet ali temeljenje. V laminatih in kompozitih so plasti združene, da izboljšajo lastnosti, na primer trdnost ali izolacijo.

V atmosferi se plasti ali sloji opisujejo kot sloji zraka, na primer troposfera in stratosfera, kar omogoča razumevanje vremenskih in klimatskih procesov. Beseda vrstev odraža koncept zaporednega slojevanja in je v mnogih disciplinah uporabljena za opis struktur v prostoru ali času.