risici

Risiki so možnosti nastanka škode ali izgube zaradi negotovega dogodka ali serije dogodkov. Vsak rizik ima dve komponente: verjetnost nastopa in njegov vpliv na doseganje ciljev. Namen upravljanja tveganj je zmanjšati negotovost in hkrati omogočiti konstrukcije ali priložnosti, ki izhajajo iz tveganj.

Tveganja se razvrščajo po različnih predmetih. Finančna tveganja vključujejo tveganje valutnih nihan, kreditno tveganje in tveganje likvidnosti. Operativna tveganja izhajajo iz napak v procesih, sistemih ali dejavnostih ter motenj dobavnih verig. Strateška tveganja so povezana z nepravilnimi ali spremenljivimi poslovnimi odločitvami ter prilagodljivostjo trgom. Regulatorna tveganja izhajajo iz neizpolnjevanja predpisov ali sprememb v zakonodaji. Okoljska tveganja vključujejo naravne nesreče in vplive podnebnih sprememb. Reputacijska tveganja so povezana z dojemanjem javnosti ali deležnikov o organizaciji, kibernetska tveganja pa vključujejo grožnje varnosti informacij.

Postopek upravljanja tveganj običajno vključuje identifikacijo tveganj, oceno verjetnosti in vpliva, določanje ukrepov za obvladovanje ali prenos tveganja ter spremljanje in poročanje. Ocene so lahko kvalitativne ali kvantitativne, pogosto podprte z matrico tveganja ali drugimi merili. Sistem upravljanja tveganj se pogosto povezuje z okvirji, kot so ISO 31000 ali COSO, in vključuje določanje apetita po tveganju ter meja tolerance.

V praksi se tveganja obravnavajo kot del poslovnih odločitev ter kot stalno orodje za izboljševanje zanesljivosti in priložnosti v različnih sektorjih.