raziskovanja

Raziskovanja je slovenski izraz za sistematičen in nameren proces raziskovanja ali preiskovanja, z namenom pridobivanja novih spoznanj. Pogosto se uporablja v akademskem kontekstu, pa tudi v gospodarstvu, javni upravi in medijih.

Poreklo in uporaba: Pomen izhaja iz glagola raziskovati, ki izhaja iz korena iskovati; predpona raz- dodaja poudarek ali obseg. Beseda se uporablja v akademskem svetu, industriji, novinarstvu in javnih politikah.

Obseg in veje: Raziskovanja zajemajo temeljno (fundamentalno) in aplikativno raziskovanje. Obseg vključuje naravoslovne, družboslovne, tehniške in humanistične vede. Metode vključujejo empirično opazovanje, poskuse, modeliranje, preglede literature ter kvalitativno in kvantitativno analizo. Podatki so lahko primarni ali sekundarni.

Postopek: Tipičen raziskovalni ciklus vključuje opredelitev vprašanja, zasnovo študije, zbiranje in analizo podatkov ter interpretacijo in predstavitev rezultatov. Najdene ugotovitve se delijo v poročilih, člankih ali magistrskem/doktorskem delu. Ocena s strokovnimi komisijami ali ponovljivost prispevata k zanesljivosti.

Etika in odprtost: Odgovorno raziskovanje upošteva soglasje, varovanje zasebnosti in podatkov ter preprečevanje plagiatorstva. Poudarek na ponovljivosti in transparentnosti, vključno z odprtimi podatki in metodami, spodbuja zaupanje in vpliv.

Vpliv in ustanove: Raziskovanja poteka skozi univerze, raziskovalne inštitute ter javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in evropska sredstva. Rezultati vplivajo na politiko, tehnologijo in kulturo; kakovost raziskovanja se ocenjuje z merili učinka, vidnosti in družbenega pomena. V slovenskem kontekstu so sodelovanja med disciplinami in z industrijo običajna.