Ultrafiltracija

Ultrafiltracija je proces razdelitve in ločitev snovi na podlagi njihove molekularske mase ali velikosti. Ta tehnika se pogosto uporablja v laboratorijih in industriji za čiščenje, koncentracijo in frakcijsko ločitev snovi, predvsem v bioloških, kemijskih in farmacevtskih aplikacijah. Proces temelji na uporabi membranskih filterjev s pori, ki so premeroma tako majhni, da prepuščajo samo majhne molekule ali rastopne snovi, medtem ko zavirajo večje molekule ali čestice.

Ultrafiltracija se razlikuje od običajne filtracije zaradi velikosti porov v membrani, ki so običajno v razmerju od 10 do 100 nanometrov. To omogoča ločitev snovi s molekulsko maso od približno 1.000 do 1.000.000 daltonov. Membrane se lahko izdelujejo iz različnih materialov, kot so celuloza, polimeri ali keramika, in so dostopne v različnih oblikah, vključno z ploskevimi, cevnatimi ali spiralnimi moduli.

Ta tehnika se uporablja v številnih področjih, vključno z čiščenjem vode, proizvodnjo farmacevtskih snovi, ločevanjem proteinov in drugih biomolekul, ter v prehrani za koncentracijo mlečnih produktov ali sokov. Ultrafiltracija je učinkovita in relativno nizkoenergetska metoda, ki zahteva majhno rabo kemikalij, kar jo čini priljubljeno v mnogih industrijskih procesih.

Proces ultrafiltracije se lahko izvede z uporabo različnih tehnik, kot so tlakovna, vakumska ali centrifugalna ultrafiltracija. Prva je najpogostejša in temelji na uporabi hidravličnega tlaka za prisilitev rastopine skozi membrano. Rezultat je ločitev snovi na filtrat, ki preide skozi membrano, in retentat, ki ostane na membrani. To omogoča selektivno ločitev in koncentracijo željenih snovi.